ŽIVLJENJA PERFORMANS

In potem se je ustavil. Pogledal okrog sebe in si dejal. »Iz svojega življenja bom ustvaril umetniški performans!«

-

In res. Vlekel je poteze, nerazumljive razumnemu umu. Mnogokateri Nekdo se je z neodobravanjem obregnil. Dejali so, »Skrajno neumen moraš biti!«

»Zapustil ga je razum«, je spet pojasnjeval mnogokateri Nekdo.

-

A ni se oziral. Zavedal se je, da s svojim početjem nikomur ne škoduje. In zavedal se je, kako vznemirljivo je življenje izven granitnih okvirov. »Beži!« si je rekel »Beži!«, ko ga je tu in tam zopet povleklo v notranjost.

-

»Ne razumem! Škoda!« mu je na koncu dejal Nekdo. Nekdo.

»Ni treba. Od tebe tega nihče ne zahteva. Še najmanj jaz sam.« mu je odvrnil. In nadaljeval svoj umetniški performans.

JankoS
  • Share/Bookmark

En odgovor to “ŽIVLJENJA PERFORMANS”

  1. Nekdo komentira:

    Škoda… pa vendar tega od tebe nihče ne zahteva, omejitve in granitne okvirje pa si postavljamo le sami. Ampak prvič: tudi vzemirljivost je včasih samotna, zastrahujoča, naporna in neredko nerazumljiva lastnemu umu – takšna je pač cena “svobode”. Ampak drugič: kdor hodi za čredo ne more nikoli priti dalje od nje… zato pa beži….

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !